Predmet Kriptografija in teorija kodiranja -28. nov. 2003
predavanja: nazaj
| naprej
povzetek predavanja |
dodatna gradiva |
domače naloge
Povzetek predavanja:
Sistem RSA in faktorizacija (pričetek 4. poglavja)
- uvod (pomanjkljivosti simetrične kriptografije,
kriptografija z javnimi ključi)
- teorija števil (Eulerjeva kongruenca, razširjen Evklidov algoritem,
kitajski izrek o ostankih
- kriptosistem RSA (opis algoritma)
Prosojnice si lahko ogledate ali pa jih
izpišete (po 8 na eno stran).
Dodatna gradiva:
- Dober uvod v teorijo števil predstavlja knjiga:
- K. Rosen, Elementary Number Theory and its Applications,
Addison-Wesley, 3rd edition, 1992.
- Sledita knjigi iz teorije števil in njene uporabe v kriptografiji:
- N. Koblitz, A Course in Number Theory and Cryptography,
Springer Verlag, 2nd edition, 1994.
- H. Davenport, The Higher Arithmetic, Cambridge Univ. Press,
7th edition, 1999. (MK SIG: 12960/e)
[1. faktorizacija in praštevila,
2. kongruence,
3. kvadratni ostanki,
4. verižni ulomki,
5. vsota kvadratov,
6. kvadratne forme,
7. nekatere Diphantske enačbe,
8. računalniki in teorija števil.]
- Algoritmični pristop je primerna klasika:
- D. E. Knuth, Seminumerical Algorithms, vol. 2 of The Art of Computer
Programming, Addison-Wesley, 1969, Second ed. 1981.
- Bolj zahtevna knjiga s tega področja je:
- K. Ireland and M. Rosen, A Classical Introduction to
Modern Number Theory, Springer Verlag, 2nd edition, 1990.
- Še nekaj zanimivih knjig:
- W. J. LeVeque, Fundamentals of Number Theory, Addison-Wesley, 1977.
- G. H. Hardy and E. M. Wright, An Introduction to the Theory of Numbers,
Oxford Clarendon Press, 4th Ed., 1975.
- I. Niven and H. S. Zuckerman, An introduction to the Theory of Numbers,
Wiley, 1972.
Domače naloge
(nekaj lažjih nalog):
- Dokaži kitajski izrek o ostankih (KIO, angl. CRT).
- Koliko množenj potrebujemo, da izračunamo md,
kjer je d naravno število?
- Prepričaj se, da je dovolj, da pri RSA uporabimo le Fermatovo kongruenco.
- Pokaži, da p deli binomski koeficient (p nad i), za
1 < i < p.
- Naj bo p praštevilo, potem za poljubni števili a in
b velja:
(a + b)p (modp)
= ap + bp (modp).
- Naj bo p praštevilo, potem za poljubno število m velja
mp (modp) = m (modp).