Težko je postati dober predavatelj. Morda Vam bodo pomagali naslednji nasveti, ki so povzeti po Godsilu [Go] in Gallianu [Ga].

UVOD
Napisani napotki so namenjeni vsakemu nastopu, ki je krajši od serije predavanj, večina napotkov pa velja tudi sicer. Dober nastop je veščina, ki jo bodo mnogi študentje znali koristno uporabiti pri iskanju službe. Ekipe so uspešne, če znajo dobro opraviti majhne stvari. Enako velja tudi za dober nastop. Prvi nasvet, ki se ga je vredno zapomniti, je, da bi moral biti tvoj cilj prepričati poslušalce, da je tema tvojega predavanja zanimiva in vredna nadaljnjega študija. Torej pred občinstvom stojiš zato, da jih prepričaš, ne pa izobražuješ. Pri izvajanju te naloge pride običajno do strateških ali pa taktičnih napak. (Strateška napaka je, če armada napade napačno deželo, taktična napaka pa je, če vaša artilerija bombardira svoje enote.) Najprej se pogovorimo o strategiji, saj je verjetno ta pomembnejša.

STRATEGIJA

• Tvoj nastop mora biti temeljito in podrobno načrtovan. To je verjetno najbolj pomemben nasvet v tem sestavku. Potem ko si se pozanimal(a) o svojem bodočem občinstvu in njihovem nivoju znanja ter če verjameš, da jih bo zanimala tvoja tema, pripravi načrt, dolg do pol strani. Le-ta naj se sestoji iz treh ali štirih glavnih točk. Ko si si na jasnem, katere so te točke, začni načrtovati, kako jih boš najbolje predstavil(a).
• Ne poskušaj povedati preveč. Edini način, da "pokriješ" veliko materila, je, da ga veliko izpustiš. Ni pravično pričakovati od občinstva, da lahko absorbirajo v eni uri več kot tri ali štiri nove ideje.
• Izogibaj se dokazom. Če že moraš kaj dokazati, naj bo to dokaz s primerom. Predstaviti hočeš ideje. Edini, ki žele videti vse podrobnosti dokazov, so študentje, ki morajo oddati kompletne dokaze v naslednjih štiriindvajsetih urah (pa še ti niso iz srca zainteresirani).
• Ne precenjuj dojemljivosti svojega občinstva. Celo (budni) profesorji v tvojem občinstvu si le s težavo zapomnijo osnovna dejstva s področja svoje specializacije.
• Ne precenjuj znanja občinstva. V večini primerov je povsem nerealistično pričakovati, da večina Tvojega občinstva pozna osnovne koncepte tvoje teme. Ti jim jih moraš razložiti. Za te stvari je potrebno veliko časa, ki bi ga raje porabil(a) za bolj sofisticirane zadeve. Vendar pa demonstracija tvoje sofisticiranosti ne bi smela biti tvoj cilj. Uporabljaj čim manj neznanih/neobičajnih pojmov in simbolov. Če pa jih že uporabljaš, občinstvo spomni na njihove definicije/pomen.

• Nastop bi moral imeti uvod, jedro in zaključek. Ne začni z definicijo (tudi če ni zelo zapletena). Ne začni pisati glavni izrek (v popolni tišini). Pripravi kristalno jasen uvod. Lahko začneš z izzivalnim vprašanjem, nepričakovano aplikacijo ali predlogom. Na začetku se spodobi podati tudi kratek opis snovi, ki jo nameravaš naložiti na pleča svojih "jetnikov". Izberi kratek in informativen naslov (zveneči naslovi so običajno slabi.)
• Naj tvoje občinstvo v vsakem trenutku ve, kaj počneš. Ko je Kolumb izplul, ni vedel, kam gre, ko je prispel, ni vedel, kje je in ko se je vrnil, ne vedel, kje je bil. Ti nimaš razloga, da ga posnemaš. Povej, kaj nameravaš narediti, le-to stori previdno in jasno ter končno povzemi, kar si opravil(a). V vsakem trenutku moraš vedeti (prav tako pa tudi vsak poslušalec), kaj počneš in tudi zakaj (npr. definiraš, podajaš glavno idejo dokaza, povzemaš zgodovino svoje tematike ...). Zanemarjanje tega napotka je najbolj pogosta napaka študentov.
• Stvari naj bodo dobro motivirane. Ne govori le o tem kar je bilo narejeno, temveč tudi zakaj je bilo narejeno. V nekaterih problemih je na to prav težko odgovoriti. Pri tem ti lahko pomagajo analogije in indikatorji povezanosti z drugimi področji. Če je le možno, poveži svojo temo z drugimi področji. Postavi jo v širši kontekst, pojasni, zakaj te je pritegnila in omeni ljudi, ki so delali na tem področju. Omeni njeno uporabnost.
• Uporabljaj konkretne primere. Ne bodi preveč splošen. Primere si najbolje zapomnimo, bolj kot karkoli drugega, razen morda slabih šal. Ne boj se, da boš porabil večino časa za ilustracijo definicij, rezultatov, itd. na konkretnem primeru. (Vračanje na isti primer vedno znova iz druge smeri lahko posluži kot rdeča nit.) Uporabljaj enostavne primere in konkretne posebne primere (npr. če uporabljaš števila po modulu 7 kot primer za končni obseg, potem poudari, da števila po modulu 6 ne predstavljajo končnega obsega in povej zakaj ne.) Uporabi intuitivne definicije namesto tehničnih in zapletenih, ki so pravilne. Izogibaj se podrobnostim.
• Ne kritiziraj in ne pritožuj se. Tudi če nimaš obljubljenega projektorja ali če imaš na voljo premajhno tablo brez gobe, čas, ki ga imaš na voljo, pa je razpolovljen, se v nobenem primeru ne pritožuj. (Ne misli, da se te stvari ne dogajajo. Zgodile so se tudi meni in zlahka bi lahko postregel s še veliko hujšimi primeri, če bi zanje prosil nekaj naključno izbranih kolegov). Pritožbe, četudi upravičene, te običajno oddaljijo od občinstva. Tvoja napaka je, da nisi načrtoval(a) in se dovolj dobro pripravil. Ne podcenjuj svojega dela in ne kritiziraj svoje predstave. Samokritike so bodisi neupravičene bodisi nepotrebne. Ponižnost je morda vrlina, vendar ni zabavna in ti nisi poklican(a) da jo demonstriraš. (Seveda pa je nevarna tudi pretirana samohvala.)
• Učinkovit zaključek. Ponovno poudari, zakaj je tvoja tema zanimiva. Kratek povzetek je koristen. Vedno zaključi z nečim, kar si je vredno zapomniti. Domneve in odprta vprašanja povečajo zanimanje. Zelo pomembno je pravočasno zaključiti, posebno pred neznanim občinstvom, ki morda ne bo imelo priložnost, da ti povrne z enako mero (spodrsljaj ti bodo težje odpustili kot prijatelji). Ko načrtujes svoj nastop, organiziraj snov tako, da lahko brez zadrege izpustiš nekatere sekcije, če opaziš, da ti zmanjkuje časa. Na "odru" teče čas pogosto hitreje kot drugod. (Hitrejše govorenje/podajanje ni rešitev.) Koliko si izpustil, ni potrebno razlagati svojemu občinstvu (da ne bo videti, da nisi dobro pripravljen). Pričakuj vprašanja in si pripravi odgovore nanje.
• Vaja dela mojstra. Vadi svoj nastop, vendar pa se ga ne uči na pamet. Vadi s projektorjem in si meri čas. Če želiš ob določeni prosojnici kaj omeniti, potem naj bo le-to napisano na prosojnici vsaj z eno ali dvema besedama (da sigurno ne pozabiš). Pripravi si reference ter material, ki ga lahko razdeliš. Če predavaš v tujem okolju (na drugi fakulteti ali na konferenci), potem se pred tem dogovori za nastop na domačem seminarju. Tudi obleka naredi vtis. Pomembno je vzbuditi občutek, da ti nastop veliko pomeni.

PROSOJNICE IN PISANJE PO TABLI
Uporabljaj prosojnice. Pisanje po tabli se običajno izkaže za prepočasno. Govori jasno in glasno ter bodi obrnjen(a) proti občinstvu. Če že uporabljaš tablo ali pa si z njo le pomagaš, potem naj bo snov dobro organizirana, vedno piši (ter se pomikaj) od leve proti desni. Ko uporabljaš projektor, ne stoj pred projekcijo ter pazi na naslednje:

• Ne napiši preveč na eno prosojnico. (Piši veliko oziroma uporabljaj velike nabore znakov.) Idealno naj prosojnica vsebuje od ene do treh vrstic, največ osem vrstic. Zaradi preglednosti uporabi še dodatne prosojnice.
• Uporabi kjučne besede in fraze namesto stavkov. Izogibaj se številnim enačbam in formulam. (Raje ne računaj pred občinstvom.) Uporabljaj slike, tabele, izpise, modele in okvirje. Prosojnice pripravi dovolj zgodaj in jih oštevilči.
• Uporabljaj več barv. Doba črno-bele televizije je že zdavnaj mimo. Modra, zelena, rdeča in vijolična so najbolje vidne. Izogibaj pa se rjavi in oranžni. Uporabi permanentne flomastre (napake lahko popraviš z alkoholom). Z nepermanentni flomastri so težave (posebno kadar jih na plaži zalije voda).
• Če si pomagaš s "striptizom", tj. postopnim odkrivanjem snovi na vsaki prosojnici, potem si očitno stlačil(a) nanjo preveč.
• Vsebina prosojnice naj ne bo prepis teksta, ki bi ga napisal(a) na tablo, ali članka po katerem si pripravil predavanje. Tudi če uporabljaš projektor, je dobro napisati pomembnejše definicije na tablo, večina občinstva pozabi večino definicij v manj kot desetih minutah.
• Če boš uporabil(a) eno prosojnico večkrat, potem si raje naredi več kopij, namesto da jo med predavanji živčno iščeš v kupu drugih prosojnic.
  Če je potrebno, uporabi prosojnice, ki se prekrivajo, vendar jih najprej zlepi skupaj, tako da jih lahko enostavno obrneš, namesto da se trudiš z njihovo poravnavo.
• Nadomesti tanek papir med prosojnicami z običajnimi listi.

LITERATURA

[Go] C.D. Godsil, Giving Talks, manuscript.

[Ga] J.A. Gallian, How to Give a Good Talk, Math Horizons, April 1988.

Tule je še verzija teh napotkov v ps obliki (3 strani).

Zadnja sprememba: 5. maja 2007.