1. Naj bo G graf s premerom d in ožino 2d+1 (tj. dolžina najkrajšega cikla). Pokaži, da je G regularen graf.
2. Lihi graf O(m) ima za vozlišča (m-1)-elementne podmnožice iz množice z (2m-1)-elementni, dve pa sta sosednji, če sta disjunktni. (Če je G=J(2m-1,m-1) potem je O(m) razdaljni graf Gm-1 grafa G.) Pokaži, da so lihi grafi razdaljno-regularni.
3. Določi ožino in dolžino najkrajšega lihega cikla v lihem grafu O(m), za m >2.
4. Pokaži, da je vsak dvodelen razdaljno-regularen graf premera 3 incidenčni graf simetričnega 2-designa.
5. Naj bo G dvodelen razdaljno-regularen graf premera 3, ožine 6 z najmanjšo stopnjo vsaj 3. Pokaži, da je G incidenčen graf projektivne ravnine (projektivna ravnina je simetričen design v katerem se vsak par točk nahaja v natanko določenem bloku).
6.
Če je G razdaljno-regularen graf, potem pokaži, da velja
Ai A1 =
Ai-1 bi-1 +
Ai ai +
Ai+1 ci+1.
7. Naj bo G razdaljno-regularen graf premera d. Če je parameter a1 od nič različen, potem pokaži, da je parameter ai od nič različen za vsak i < d.
8.
Naj bo G razdaljno-regularen graf premera d.
Če je
psth > 0, pokaži, da velja
pijh =<
sumr min
{pirs,
pjrt}.
9. Naj bo T graf katerega vozlišča so 15 povezav in 15 parjenj grafa K6, pri čemer je povezava sosednja s parjenjem, ki jo vsebuje. Ta graf je poznan pod imenom Tuttova 8-kletka. Pokaži, da ima premer 4 in ožino 8. Nadalje pokaži, da je razdaljno-regularen in vsebuje kopijo subdivizijskega grafa Petersenovega grafa.
10. Naj bo S množica sedmih vozlišč v lihem grafu O(4), ki so paroma na razdalji 3. Pokaži, da je graf G, ki ga dobimo tako, da izbrišemo vsa vozlišča iz množice, razdaljno-regularen graf premera d. Ta graf je poznan pod imenom Coxeterjev graf.