Namig za Mercedesov problem iz teorije vozlov:

Uporabimo svojo domišljijo (če že ne gre za obujanje spominov iz otroštva) in si predstavljajmo otroka, ki sedi za mizo, v upanju, da bo z branjem kakšne debele knjige ustregel svojim staršem. Otrok kmalu postane utrujen in se prične igrati z modelom letala. Letalo mora leteti naprej (letala ne letijo nazaj, kajne!) dlje časa, medtem pa ga otrok želi držati čvrsto v roki, vendar pa se ne bi bilo modro premakniti s stola (parket namreč zelo škipa in starši bi opazili, da je otrok nehal brati). Letalo tudi ni dobro obrniti na glavo, saj si je otrok zamislil, da je pilot potniškega letala in potniki bi se znali sicer razjeziti, vsaj tisti, ki ne uporabljajo varnostnih pasov. Kar naenkrat otrok ugotovi, da lahko leti po osmici (8). "Neverjetno", pomisli otrok, če bi letel po krožnici, bi se mi roka zavozljala in bi se moral zaustaviti, osmica pa deluje".

Ali bi lahko uporabili to genijalno rešitev pri našem problemu? Prepognimo to osmico tako, da vidimo od zgoraj samo "krožnico" (matematik bi rekel, da je takšna osmica krov nad krožnico, glej Sliko 2).

Slika 2 : Kako prepognemo osmico.

Otrok lahko še vedno leti s svojim letalom v roki tudi po prepognjeni osmici. Poskusite sami; Slika 3 Vam lahko pri tem pomaga (podobne slike so bile objavljene že v mnogih revijah in knjigah). Toda sedaj premika otrok svoje letalo po krožnici (osmico smo povsem prepognili), njegova roka pa se povrne v prvotno lego šele po dveh polnih krogih (med prvim krogom gre komolec preko letala, medtem ko gre med drugim krogom pod njim). Te kroge lahko zmanjšujemo vse dokler niso tako majhni, da se letalo samo še vrti. Se pravi, da lahko otrok

Pravzaprav lahko rečemo celo, da lahko brez prestanka vrtimo tudi svojo dlan, medtem ko je ves čas obrnjena navzgor.

Slika 3 : Uros Jurisic leti s svojim letalom v krogu.