Delo predstavi osnove, potrebne za razumevanje najpomembnejših metod steganografije za skrivanje podatkov v slikah, npr. metoda vstavljanja, metoda zamenjave najmanj pomembnih bitov - LSB (Least Significan bit). Opravi naj se še primerjava metode zamenjave v različnih slikovnih formatih glede na ocenjevanje kakovosti slike s postopkom povprečne kvadratne napake - MSE (Mean Square Error) in postopkom razmerje med signalom in šumom - PSNR (Peak Signal to Noise Ratio). Glavni cilji so (a) sistematizirati steganografske in stegoanalitske metode, (b) narediti primerjavo steganografskih metod za skrivanje podatkov v slikovnih datotekah, (c)

Povzetek. Digitalna komunikacija je postala bistven del današnjega življenja in zato je v nekaterih primerih zaželeno, da komunikacija poteka skrivno. Na voljo sta dva načina: kriptografija in steganografija. Kriptografija je tehnika za zagotavljanje tajnosti komunikacije s pomočjo šifriranja. Včasih ni dovolj, da je skrita sama vsebina sporočila, ampak želimo prikriti tudi obstoj sporočila. Rezultat te potrebe je razvoj steganografije. V tej diplomski nalogi je najprej podan kratek pregled zgodovine steganografije in primeri uporabe v sodobnem svetu. Nato je predstavljena shema steganografske komunikacije in njeni deli. Cilj naloge je podrobneje predstaviti najbolj pogoste steganografske metode, ki se uporabljajo pri skrivanju podatkov v slikovne datoteke ter njihovo medsebojno primerjavo, da bi pokazali prednosti in slabosti vsake izmed njih. Primerjava predstavljenih metod je izvedena s pomočjo metod za ocenjevanje kakovosti slike srednja kvadratna napaka - MSE (Mean Square Error) in razmerje med signalom in šumom - PSNR (Peak Signal to Noise Ratio).

Ključne besede: